• Slika 3
  • Grad Kostel
  • Brzica
  • Babja stena
  • Žlebe
  • Tromostovje - Žaga
  • Kuželjsko okno
  • Zavrtke
  • Maljnca
  • Planina
  • Kotnica - Žaga
  • Nežica
  • Čarobna jesen7
  • Čarobna jesen1
  • Čarobna jesen2
  • Čarobna jesen3
  • Čarobna jesen4
  • Čarobna jesen5
  • Čarobna jesen6
  • Srček
  • Kuželjska stena
  • Kostel - Trg
  • Razkošje barv
  • Stružnica
  • Dolina s pretvornika
  • Srobotnik
  • Sveta Ana nad Srobotnikom
  • Kuželjska stena v jeseni

Predstavitev Kostela

 

Kostelska pokrajina se nahaja na jugovzhodnem delu Slovenije, kjer struga čiste in biotsko pestre reke Kolpe ustvarja naravno mejo z Republiko Hrvaško. Kostel je geografsko in etnografsko zanimivo 5.667 hektarjev veliko območje, ki danes šteje okoli 700 prebivalcev in predstavlja samostojno občino. V preteklosti je bilo število prebivalcev znatno večje, saj je pred dobrimi sto leti tu živelo okoli 3 tisoč ljudi v 54 vaseh in 16 zaselkih. 

Kostelci imajo posebno narečje, ki se je od 16. stoletja dalje, ko se je staro prebivalstvo mešalo s priseljenci iz Hrvaške in kranjskih sosedov, razvilo v svojevrsten govor brez dvojine.

Čudovita pokrajina ob Kolpi dolguje svoje ime grajski trdnjavi in naselju pod njim, zgrajeni na koničastem hribu nad Kolpo, imenovani Castell, Khostl (castellum – trdnjava), v nemškem izrazu Graffenwarth (grofovska straža). Kostel je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336, te številke danes označujejo poštno številko tega kraja. Grajski kompleks je drugi največji na slovenskem, takoj za celjskim, saj združuje grad, živeče naselje pod njim ter cerkev Sv. Treh kraljev. Grad Kostel predstavlja najpomembnejšo zapuščino kulturne dediščine, ki je trenutno v državni lasti. Za upravljanje kulturne dediščine si prizadeva Zavod za kulturo in turizem Kostel v sodelovanju z Občino Kostel.

 

Meja današnje občine poteka od Grglja do Srobotnika ob Kolpi, odkoder se vzpenja po pobočju zahodnega roba gozda Stružnice, čez polje med Dolenjo Brigo in Jesenovim vrtom, potem mimo Ajblja in Kaptola na Ograjsko gmajno, nato se nadaljuje po robu Zdihovske stene po vrhu 695 m visoke Jelovice ter grebenu nad Kolpo z zaključkom pri Grglju.

Podnebje Kostela je zmerno celinsko in toplejše, zaradi zatišja v porečju Kolpe in vpliva panonske klime, ki po kanjonu reke veje iz Bele krajine. Rastlinstvo kaže srednjeevropski značaj. Reka Kolpa je ena najčistejših rek v Sloveniji in je primerna za ribarjenje, vožnjo s kanuji, kajaki in rafti, v poletnih mesecih je primerna za kopanje.

Kostelska pokrajina zaradi svoje ohranjenosti, nedotaknjenosti in neposeganja v naravni prostor zagotavlja ugodne življenjske razmere številnim redkim in ogroženim živalskim vrstam.  Tu srečujemo srnjad, jelenjad, rjave medvede, jazbece, med plazilci modrase, gade in kuščarje. Med ptiči so najbolj razširjene vrane, vrabci in drugi, ob reki pa domujejo siva čaplja, raca mlakarica, planinski orel in bolj redke vrste kot so vodomec, povodni kos in mali martinec. V reki Kolpi, ki je pravo ribje cestarstvo, plava potočna postrv, lipan, klen, sulec, mrena, ščuka, platnica in še mnogo drugih vrst. V Jelovički jami živita celo človeška ribica in rak dvokrolnik.

Redko naseljeno, močno gozdnato, predvsem pa z listnatim drevjem poraslo pokrajino označujejo značilne kraške planote s številnimi vrtačami in vrhovi, ki se vzpenjajo od 550 m do 900 m nadmorske višine. Najvišji vzpetina v Kostelu je Kapič (901), sledijo Kuželjska stena (874), Vršič (820), Vitez (809), Orlik (802), Stružnica (654) in Kosmači Lazi (788).Eno lepših razglednih točk predstavlja tudi Kuželjska stena z naravnim 7 metrskim oknom. Območje Kostela je bogato s številnimi kraškimi jamami, ki jih je skozi čas izoblikovala narava.

 

Kostel se ponaša z bogato sakralno dediščino, saj je na tem območju kar nekaj cerkva in kapelic. Pri Fari, kjer je tudi osnovna šola, vrtec ter center šolskih in obšolskih dejavnosti Fara, stoji nad vasjo župnijska cerkev Marije Vnebovzete.

 

Pomembno prepoznavno noto območju zgornje kolpske doline dajejo prireditve kulturnega, družabnega, etno, športno-rekreativnega značaja. Najpomembnejši večdnevni dogodek v občini je kulturno-etnološka prireditev Tamburanje va Kostele ob Veliki maši, 15. avgusta, ko se po sveti maši zgodi sejem domače in umetne obrti Kostevski sajam, povorka ljudskih oblačil kulturnih društev ter delavnica in zabava za otroke Kostevski direndaj. V toku let se je prireditev "razširila" na večdnevni dogodek. Zvoki tamburaških instrumentov, violine, harmonike in večglasnega petja so od nekdaj prijetno odzvanjali v ušesih domačinov. Ta glasba še vedno živi v srcih Kostelcev, njeno izročilo danes negujeta nadvse uspešni skupini Prifarski muzikanti in Tamburaška skupina Dupljak

Kostelska pokrajina, v evropskem prostoru po velikosti strnjenih gozdnih kompleksov s Kočevskim Rogom na slovenski in Gorskim Kotarjem na hrvaški strani, predstavlja energijsko najbogatejši del iz katerega izvirajo zdravilne sile.

Kostel, čudovita pokrajina z vsemi znamenitostmi, od naravnih, kulturnih, sakralnih do arhitekturnih posebnosti, s svojim prijaznim in gostoljubnim prebivalstvom, vabi k odkrivanju še neraziskanih kotičkov, zdravilnosti narave in k doživljanju nepozabnih trenutkov skrivnostnega sveta ob Kolpi…

 

Vse pravice pridržane © 2011 Creativ, Novi mediji d.o.o., Zavod za kulturo in turizem Kostel