• Slika 3
  • Grad Kostel
  • Brzica
  • Žlebe
  • Tromostovje - Žaga
  • Kuželjsko okno
  • Zavrtke
  • Maljnca
  • Planina
  • Kotnica - Žaga
  • Nežica
  • Srček
  • Kuželjska stena
  • Kostel - Trg
  • Razkošje barv
  • Stružnica
  • Srobotnik
  • Sveta Ana nad Srobotnikom
  • Kuželjska stena v jeseni

Kraške jame

Pri vasi Žaga je znamenita Jelovička jama, kjer na dnu glavne votline buči voda. Nekoliko vzhodno od te jame je Mihova jama. Ob močnem deževju iz obeh jam bruha voda. Pri Lobič mlinu je Kobilna jama.


JELOVIČKA JAMA

Odkrita je bila leta 1941. Ima vhod pod 20-metrsko navpično steno. Vhod v jamo se odpira na začetku približno 330m dolge hudourniške struge, ki je zelo slikovita, z velikimi kamnitimi bloki, poraslimi z mahom. Iz nje izvirajo potoki Kotnice, ki se po približno 300m zlivajo v Kolpo. Dolga je 184m in široka do 30m. Po vhodu se nekaj časa spušča, nato do konca rahlo dviga. Edini zasigani del je v stranskem rovu takoj za vhodom. V jami domuje kolonija netopirjev. Jama je pomembna s hidrološkega in geomorfološkega vidika. Ob vzhodnem delu 25m široke vhodne dvorane, kamor se spustimo po ilovnatem pobočju, teče potok, ki izvira v jami in pod zemljo odteče v Kolpo. Ob večjem deževju iz nje bruha podzemni tok, ki jo zalije skoraj do stropa. Malo naprej je skoraj navpična stena, imenovana Velb. V njeni bližini je Mihova jama.


 

MIHOVA JAMA (tudi Kotnička ali Mlinšca)

Je občasno izvirna vodoravna jama, odkrita 1941  v neposredni bližini Jelovičke jame. Dolga ni niti 20m, vhod je 5m širok in poldrugi meter visok. V njej ni sige in je ob sušnem vremenu suha; ob deževju se v njej pojavi jezerce, iz katerega odteka voda v ponikalnico. Ob večjem deževju pa iz nje bruha voda. Pesek v jami je sestavljen iz kremenovih zrnc, kar kaže, da ga prinaša voda iz zaledja, kjer prevladujejo silikatne kamnine. Mihova jama je bila v preteklosti kar udobno in varno skrivališče. V njo so se prebivalci najprej skrivali pred Turki, nato Francozi in kasneje pred Italijani in Nemci.
Legenda: Po legendi naj bi nekoč neki Miha imel svoj mlin. Tega ni več, ime pa je ostalo.


 

 

KOBILNA JAMA

Se prav tako nahaja v neposredni bližini ceste, ki poteka ob Kolpi, malo naprej od Mihove jame. Odkrili so jo leta 1930. Dolga je le okoli 20m in se od vhoda rahlo spušča. Vhod je 5m širok in poldrugi meter visok. Domnevno je sicer jama dolga kar 1km, vendar se je v preteklosti udrl strop in  preprečil dostop globlje v podzemlje. Bila je lepo zasigana, vendar so vse kapnike pokradli, le nekaj nedostopnih je še ostalo. Jama je ogrožena zaradi čedalje večje onesnaženosti voda v hidrološkem zaledju. Ob visoki vodi jo zalije potok, ki v njej izvira in se po 25m zliva v Kolpo. V večjem deževju iz nje tako močno bruha voda, da se šumenje sliši daleč naokoli. Sicer pa ljudje vedo povedati, da je v jami velika dvorana. Jama še čaka temeljitejših preiskav, saj je še vedno skrivnostna in neraziskana.
Legenda: Pripovedujejo, da je pred davnimi časi do jame na kobili prijezdil gospod, ki si je želel jamo podrobneje ogledati. Verjetno ga je podzemni svet posebej zanimal. Za drevo je privezal svojo kobilo in se spustil v jamo. Kobila ga je potrpežljivo čakala, a ga ni dočakala, saj se gospod iz jame ni več vrnil. Zvečer so prišli domačini in hoteli kobilo odpeljati ter jo nakrmiti. Ni se dala, s silo se je sama odvezala in zbežala. Naslednje dni se je vračala, dokler ni padla v jamo in se ubila. Sicer pa o tej jami kroži še veliko pripovedi. Ob velikem deževju naj bi se iz nje še vedno slišalo rezgetanje kobile. Mimoidoči pa naj bi ponoči videli tudi žarečo luč v premeru pol metra, ki je prišla iz jame in jim na razdalji kakih 50m sledila skoraj do Lobič mlina ter nato ugasnila.

 

 

DREŽNIŠKA JAMA

katastrska št.: 9052 tip jame:

jama občasni ponor dolžina: 288

globina: 96

raziskana: 1.10.2006

organizacija: JK Novo mesto

Drežniška jama leži na Kostelskem pri vasi Drežnik. Vhod v jamo se odpira pod visoko skalno steno v obliki amfiteatra, kamor priteče periodična ponikalnica. Za mogočnim vhodom se vhodni rov zoži, tako da se je treba kakih 40 m plaziti po trebuhu. Ko se rov razširi, se prevesi v niz stopnjastih brezen, globokih med 10–20 m. Med posameznimi stopnjami so ozki meandri. Na globini 75 m se jamski rov ponovno zravna. Po ozkem 50 m dolgem meandru pridemo do manjše dvorane z zasutim rovom, kjer je na globini 84 m konec jame. V vhodni pasaži se navzgor odcepi 25 m dolg fosilni rov s podorno dvorano. Domnevamo, da je to najstarejši del jame, ki je vodil proti prvotnemu vhodu, danes zasutemu s podornimi skalami. Višinska razlika med najvišjo točko v fosilnem rovu in jamskim dnom je 96 m. Drežniška jama je požiralnik občasnega potoka. V jami je tudi več stranskih šibkih dotokov. Ob dežju se pretoki bistveno povečajo, saj na velike količine vode kaže naplavljena ilovica. Po mivki sodeč voda na koncu jame zastaja in se občasno dvigne celo do 33 m višine, na kar kažejo na debelo odložene naplavine ilovice in mivke.

Viri in literatura:

Kataster jam Jamarskega kluba Novo mesto.

Kataster jam Jamarske zveze Slovenije.

Ladišić, B.:Drežniški konec. Dolenjski kras 5, str. 30. Novo mesto, 2007.

 

Vse pravice pridržane © 2011 Creativ, Novi mediji d.o.o., Zavod za kulturo in turizem Kostel