• Slika 3
  • Grad Kostel
  • Brzica
  • Žlebe
  • Tromostovje - Žaga
  • Kuželjsko okno
  • Zavrtke
  • Maljnca
  • Planina
  • Kotnica - Žaga
  • Nežica
  • Srček
  • Kuželjska stena
  • Kostel - Trg
  • Razkošje barv
  • Stružnica
  • Srobotnik
  • Sveta Ana nad Srobotnikom
  • Kuželjska stena v jeseni

Kolpa

Reka Kolpa je ena najčistejših rek v Sloveniji. Ima izredne naravovarstvene kvalitete: še vedno je dovolj čista, menjavajo se območja, kjer se dolina in reka širita ter odseki, kjer se Kolpa prebija skozi globok kanjon, ima številne brzice, tolmune in meandre. Izvira pod Kupičkim vrhom (715 m) na hrvaški strani iz 70 m globokega izvirnega jezera pod apniško steno.

Dolga je 292 km ter je mejna reka med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (113 km), pri Sisku pa se izliva v reko Savo. Na Kolpi lahko še vedno zasledimo sledove starinskih žag, mlinov in kovačij, ki so izkoriščali njeno vodno moč. Na mnogih mestih je zajezena, bogata z ribami in predstavlja življenjsko okolje za številne vodne ptice.

Reka Kolpa je primerna za ribarjenje, vožnjo s kanuji, kajaki, rafti in mini rafti, v poletnih mesecih je primerna za kopanje.

Zelo bogata je z živalskimi vrstami, med katerimi so najpogosteje najdene kapelj (Cottus gobio), upiravec (Zingel streber), zlata nežica (Sabanejewia aurata), pohra (Barbus meridionalis), pezdirk (Rhodeus sericeus amarus), zvezdogled (Gobio uranoscopus), platnica (Rutilus pigus), sulec (Hucho hucho), potočni piškurji (Eudontomyzon spp.) in navadni škržek (Unio crassus).

Zaradi odročne lege in težke prehodnosti je rastlinska odeja ohranila prvobitno podobo, saj prevladuje gozd v svoji na ravni in deloma celo pragozdni sestavi. Tudi obdelana zemlja še hrani poteze prvobitnosti, posebno na košenicah in pašnikih. Prisojna in suha pobočja imajo termofilni značaj z mnogomi ilirskimi in submediteranskimi rastlinami: topokrpi javor (Acer obtusatum), črni bor (Pinus nigra), bratinski svišč ali košutnik (Gentiana symphyandra), blagajev volčin (Daphne blagayana), dišeči volčin (Daphne cneorum), smrdljivi brin (Juniperus sabina), Malyjeva konjska kumina (Seseli malyi), Justinova zvončnica (Campanula justiniana), ozolistna narcisa (Narcissus stellaris). Senčnate in vlažne strme grape na dolomitu pa so zatočišče alpinskih in vlagoljubnih rastlin: Clusijev svišč (Gentiana clusii), dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum), alpska mastnica (Pinguicula alpina), stebrasta tisa (Taxus baccata).

Zaradi naštetega je reka Kolpa opredeljena kot eno od območij, ki so širšega mednarodnega pomena in jih poznamo pod imenom Natura 2000. Kolpa je za Slovenijo izjemna reka, naravno še precej nedotaknjena, slikovita in slabo poznana. V vsej dolžini spoznavamo njeno pestrost, možnost rekreacije, bogastvo ribolovne reke ter prijetnost čolnarjenja skoraj po celotnem toku. Reka za veslače ni naporna in velja za lažjo in primerno za začetnike, vsekakor pa za ljubitelje miru in taborjenja ob vodi. Primernejša za veslanje je po večjem deževju, saj reko pregrajuje več kot 50 jezov, ki so posledica gradenj mnogih vodnih obratov, mlinov, žag in kovačij; vse to je zdaj večinoma le še lep spomin. Pomembno pa je to, da je Kolpa poleti toplejša in da se lahko v zgornjem toku kopamo en mesec, v spodnjem pa tudi dva poletna meseca. Temperatura Kolpe naraste v poletnih mesecih in včasih, vendar redko (le na vsake nekaj let) tudi septembra tja do 28°C v spodnjem toku (Podzemelj, Griblje, Primostek) do 23°C, pa tudi 24°C v zgornjem toku (Laze, Dol, Prelesje, Radenci ob Kolpi). Poleti lahko preko dneva temperatura naraste tudi za 4°C, se ponoči spet spusti za približno toliko in naslednji dan spet naraste.

Kolpa
rožice ob Kolpi
Proti izviru Kolpe
Kolpa pri Kobilni jami
Priljubljeno kopališče Zavrtke - Slavski Laz
Vse pravice pridržane © 2011 Creativ, Novi mediji d.o.o., Zavod za kulturo in turizem Kostel